ADNDREJA PEKLAJ: GOZD ŠUMI in DOMOVANJE SKRIVNOSTI
V četrtek, 9. februarja 2017, ob 19. uri, vas vljudno vabimo v Sokolski dom na odprtje razstave z multivizijo »Čarobno Cerkniško jezero« mojstrice fotografije Andreje Peklaj ob avtorski glasbi umetnika Lada Jakše.
SOKOLSKI DOM JE V ČASU RAZSTAVE ODPRT:
OD TORKA DO PETKA OD 10. DO 12. IN OD 17. DO 19.,
V SOBOTO OD 9.30 DO 12.30,
V NEDELJO OD 9.30 DO 12.30 IN OD 17. DO 19. URE.
Mojstrica fotografije Andreja Peklaj je ena najvidnejših slovenskih umetnic na področju fotografije. Fotografira in razstavlja od leta 1974. Doslej je pripravila 83 samostojnih razstav doma in v tujini, sodelovala na več kot 230 skupinskih razstavah in natečajih in prejela preko 115 priznanj in nagrad. Svoje vrhunske fotografije je strnila v kar dveh reprezentančnih fotomonografijah Cerkniškega jezera, ki sta izšli leta 1994 in 2007. Za prvo ji je Unesco podelil Znak desetletja na področju varovanja naravne in kulturne dediščine. Leta 2007 je sledila veličastna razstava 120 fotografij velikega formata v Jakopičevem sprehajališču ljubljanskega Tivolija z naslovom Odstiranja. Za svoje dolgoletno življenjsko delo, ki ga je v veliki meri posvetila ravno lepotam in skrivnostim presihajočega Cerkniškega jezera in notranjskega krasa, je pred leti prejela najvišje priznanje občine Cerknica. V letu 2015 se je predstavila hkrati v treh kranjskih galerijah s tremi različnimi kolekcijami po 40 fotografij. Ob tej priliki je prejela Listino častne članice Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju. Je tudi članica Fotografskega društva Janez Puhar v Kranju in KUD-a dr. Lojz Kraihger KC in MF v Ljubljani.
Andreja Peklaj zna vselej tankočutno in dovršeno v svoj objektiv ujeti tisočletni življenjski krog utripanja in spreminjanja narave. Fotografije so prepesnjeni odsevi resničnosti, so dokumenti lepote in čudežnosti zaustavljenih trenutkov. Ker je že davno ponotranjila fotografska pravila, se lahko tem bolj zavestno in intuitivno posveča raziskovanju okolja in narave, s katero je vzpostavila trajen in globok duhovni odnos, saj fotografira le takrat, ko začuti dragoceno vzajemno harmonijo. Čeprav posreduje pogled na realni svet, v njem hkrati odkriva tudi skrivnostne, sanjske prispodobe, obuja pravljične utrinke, ki odsevajo v sedanjost kot čas v brezčasnosti. Pokrajino doživlja kot prvinsko naravo, kot umetniško kreacijo in abstrakcijo stvarnosti. V sporočilih fotografij skriva tudi svojevrsten simbolni apel na osebno ekologijo vsakega posameznika na spoštljivo skrb našega vseobsegajočega in edinega skupnega bivanjskega prostora ter kulturnega okolja.
Predstavljena dela ciklusov fotografij »Gozd šumi« in »Domovanje skrivnosti« je posvečen gozdu, ki je Andrejo Peklaj kot neizčrpna zakladnica življenja prevzel za vedno. Postal je ena izmed priljubljenih tematik in je, tako rekoč, stalnica v njeni izpovedi, ki jo ves čas ustvarjalno nadgrajuje. Gozd pod Šmarno goro jo je na prav poseben način očaral že v otroštvu, ko je z brati plezala med krošnjami dreves in doživljala najlepše trenutke. Opazovala je trepetanje svetlobe, magično žarenje listov, bleščavo kapljic po dežju, veličino stvarstva. Med svojim nenehnim spreminjanjem skozi letne čase, od jutra do noči, ji je razkril speče mite in davno pozabljene skrivnostne kotičke. V fotografijah pa ni ujela samo pogledov na realnost, temveč tudi svojstveno občutje čistih eteričnih energij, ki jih zaznava kot tihoto, mir, dinamiko, delčke gibanja, potovanje svetlobe, zvoke, šelesteči šepet skrivnosti … Ravno te energije so jo navdihnile in navedle v specifično foto eksperimentiranje. Z dolgimi časi, potegi, zamiki je prišla do izrazno impresivnih, abstraktnejših vsebin izražanja.
Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka,
Prof. Polona Škodič