Vinko Nemanič, panorama iz Šmarne gore, julij 2015. (Nastavi pogled na celozaslonskii način, kot prikazuje slika pod člankom)

Idejo za primerjavo panoram s Šmarne gore, naslikanih pred okoli 150 leti in danes, sem dobil po naključju. Za darilo sem v začetku 2014 dobil kopije 4 Pernhartovih panoram  (Marko Pernhart, 1824-1871), ki sem jih videl nazadnje v Narodni galeriji pred mnogimi leti. Čeravno so bile slike v skromni ločljivosti, so nakazale verodostojen zapis pedantnega krajinarja, ki si je le tu in tam dovolil nekaj umetniške svobode. Poleg obilja zelenih površin in izdatne višine neba, je opazna skromna poseljenost pokrajine, kar pomeni, da smo z urbanizacijo pozidali obilo polj, ki so takrat omogočala preživetje pretežno kmetijski deželi. Danes lahko nedvomno z vsem spoštovanjem občudujemo vztrajnost umetnika… Le koliko vzponov in jasnih dni je potreboval, da je naslikal vse skice za panorame, ki imajo množico drobnih detajlov in so dragocen dokument časa. Domnevno jih je naslikal med 1860 in 1865. Panorame zajamejo 90 stopinj, umetnik je izbral sektorje glede na motive, na videz nekoliko poljubno. »Vzhodna panorama« z Ljubljano (oznaka NG S 288, ki meri 84 x 143 cm) vsebuje sektor med azimutom 80 in 170 stopinj.

Slovenci imamo iz tega obdobja izjemno malo panoram. v Planinskem vestniku 11/1953, str 666, najdemo zapis o pokrajinskih slikarjih 19. stoletja.

Zanimiva je 270°stopinjska panorama z Golovca Friedricha Simonya (1813-1896) iz 1855, ki vsebuje imena in tudi višine vrhov, ki se sestavljajo horizont, med njimi tudi Šmarno goro.

Glede na enostavno tehniko ustvarjanja panoram v visoki ločljivosti, ki jo imamo na volje danes, se zdi za snemanje panorame dovolj nekaj minut. Glede na vreme, se zdi verjetneje, da je potrebnih nekaj tednov!? A vendarle ni nujno tako. Vremensko neugodno leto 2014, mi kljub opazovanju vremena, ni nudilo nobenega izjemno jasnega dneva, ko bi vidljivost segla zares do horizonta. A potrpežljivost se je obrestovala…. Ob prehodu hladne fronte z dopoldansko sodro 1. aprila 2015 se je nakazovala hitra zbistritev ozračja.. Po službi sem pohitel na Šmarno goro in posnel panorame na vse štiri strani.
Zaradi poraščenosti pobočja sta panorami na jug in zahod za slikanje močno ovirani, ni pa bilo težav z vzhodno in severno panoramo.
Vzhodna smer z Ljubljano je sestavljena iz okvirno 200 slik (Nikon D90, Nikon 80-400 mm, f=250 mm, premikanje je bilo ročno, nastavitve so bile fiksne) je posebej zanimiva zato, ker primerjava s Pernhartovo sliko ponuja vpogled, kako je iz provincialne Ljubljane, ki se je stiskala pod gradom, zraslo današnje veliko mesto.
Elektronske kopije 4 Pernhartovih slik v dokaj visoki resoluciji mi je poslala in dovolila za nekomercialno objavo na spletu Narodna Galerija iz Ljubljane.

Odstiranja: Marko Pernhart: Panorama s Šmarne gore

Pogled na … Pernhartove panoramske slike

Moje platno, ki je dostopno TUKAJ.

vsebuje poleg opisanih dveh panoram še nekaj gradiva o Marku Pernhartu, pa dve sliki s Šmarne gore s sredine 19. stoletja. Na desni strani pa še del pokrajine s starih zemljevidov habsburške monarhije in nekaj mojih slik s Šmarno goro, posnetih z vzhoda Ljubljanske kotline…

Za FDJP zapisal: Vinko Nemanič