Nadaljujemo s skupnimi fotografskimi razstavami v Gorenjski regiji. Tokrat sodeluje šest društev in klubov (FD Jesenice, FK Jesenice, FK Radovljica, FK TNP Bled, FK Tržič in FDJP Kranj), letošnja tema pa je bila portret v črno beli tehniki. Več o razstavi pa v spodnjem uvodniku v Bilten, ki je bil ob razstavi izdan.

Za FDJP Simon Krejan

Uvodnik v Biltenu, ki ga je ljubeznivo pripravil ddr. Damir Globočnik, umetnostni zgodovinar in likovni kritik

Skupinska razstava članov šestih gorenjskih fotografskih društev oziroma klubov je zanimiv vpogled v aktualna fotografska snovanja v zvrsti portretne fotografije. Portret je tisto široko tematsko področje, ki je skozi zgodovino fotografije najbolj povezovalo poklicne in ljubiteljske fotografe. Prve je pri ateljejski fotografiji zanimala predvsem dokumentarna, naturalistično prepričljiva predstavitev portretiranca, povezana z estetskimi poudarki, ki jih je bilo mogoče doseči na različne načine (postavitev fotografiranih oseb v izbrane drže, ateljejska osvetlitev, retuše). Področje delovanja ljubiteljskih fotografov je seveda mnogo širše. Poleg portretne fotografije v ožjem pomenu termina, ki zajema predvsem fotografski portret prepoznavnih oziroma znanih oseh, so se pred njihovimi fotografskimi objektivi zvrstili tudi zanimivi, slikoviti in komunikativni posamezniki, ki lahko ostanejo anonimni. Včasih so fotografe pritegnili kulturni, športni ali drugi dosežki portretiranih oseb, nekatere fotografije pa se približujejo žanru, na primer posnetki oseb pri njihovem delu, branju, kajenju ipd. Mnogokrat se je zamisel za fotografiranje porodila v trenutku, ob naključnem soočenju z zanimivim posameznikom oziroma nenavadno situacijo, na potovanju, prireditvah ipd.

Odločitev, da se fotografi na tokratnem Srečanju gorenjskih fotografov predstavijo s črno-belimi fotografijami, omogoča primerjavo z razstavo »Portreti in obrazi v sodobni slovenski fotografiji«, ki je bila v Kranju na ogled leta 1987. Po naključju je tudi na tej razstavi (njena pobudnika in organizatorja sta bila Marko Aljančič in dr. Cene Avguštin) sodelovalo podobno število avtorjev, vsi pa so fotografirali na črno-beli fotografski film ter nato v fotografski temnici izdelali fotografske povečave. Na tokratni razstavi se z na ta način razvitim in povečanim fotografskim posnetkom predstavljata samo dva avtorja, ostali so posegli po digitalni fotografski tehniki in podpornih računalniških orodjih. Razmerje med analogno in digitalno fotografijo je zgovoren podatek o razvoju fotografske tehnologije v zadnjih desetletjih, za opredelitev oziroma oceno razstavljenih portretov pa je bolj uporabna analiza njihovih likovnih, kompozicijskih, vsebinskih in drugih značilnosti. Ugotoviti je mogoče, da je večina fotografov pričevanjsko oziroma pripovedno komponento uspela povezati z ustrezno formalno obravnavo, ki je pri črno-beli fotografiji vsaj nekoliko drugačna kot pri barvni fotografiji. Mnogo fotografov se je odločilo za fotografiranje oseb, ki jim je življenje na obrazih že zapisalo zanimive zgodbe. Morda prav zato v razstavljenemu izboru tridesetih fotografij prevladujejo ožji izrezi, ozadja portretov pa so v večini primerov nevtralna. Na drugačne načine, ki jih omogoča portretna fotografija, nas na razstavi opozarjajo dvojni in skupinski portret, portreti, pri katerih so portretiranci očitno zamaknjeni v svoj notranji svet, in tisti portreti, ki bi jih lahko uvrstili tudi v zvrst koncertne, popotniške in športne fotografije.

ddr. Damir Globočnik, umetnostni zgodovinar in likovni kritik