Avtor zapisa: Mirko Kunšič. Poobjavljeno z avtorjevim privoljenjem.

»Bi, ali ne bi, sem se spraševala, ko sem odprla mapo. Iz nje so skupaj z akverili »ušli« tudi spomini pred 41 leti. Takrat sem jih ustvarjala, v likovni koloniji, v Savudriji. Pridružila sem se prvim članom novoustanovljene likovne skupine KUD-a dr. Lojz Kraigher UKC in MF v Ljubljani. Bila sem edina fotografinja med ljubiteljskimi in akademskimi slikarji. Poleti smo se družili ob morju, jeseni in pozimi pa še v Planici,« je med drugim dejala zvečer avtorica razstave Andreja Peklaj, ozaljšana z mnogimi fotografskimi priznanji in nagradami in več kot sto samostojnimi razstavami. Svojo pripadnost zapisuje še vedno zelo dejavnemu Fotografskem društvu Janez Puhar Kranj.

Deveto deželo, ki sta jo s takrat študentko medicine našli in odkrivali le za lučaj čez »Crveni vrh« v Alberih, je upodobila z akvareli. V spremnem tekstu razstave v Cafe galeriji Pungert, na pomolu starega Kranja, imajo vsi obiskovalci priložnost, da si deveto deželo Andreje Peklaj pogledajo do 27. septembra.

Njena prijateljica iz zelo dejavnega FD Janez Puhar Kranj v Kranju Biserka Komac, likovna ustvarjalka, slikarka in fotografinja je s širokim nasmehom delaja, da kot grafična oblikovalka nima pripomb. Da jih ni veliko, ki bi znali akvarelom dodati še tak spremni tekst, kot ga je avtorica. Pripadla ji je čast, da je med nesmrtne razstavljalce te galerije dodala tudi Andrejin portret.

Predsednica Fotografskega društva Janez Puhar Kranj Valerija Jenko je z uradnim odprtjem morala malo počakati. Ni pričakovala melodij zvonov sosednje cerkve, ki so, tako kot vsak večer, naznanjali večerni Ave in preglasili predsednico.

Še nikoli nisem videl toliko fotografskih mojstric in mojstrov na odprtju razstave, kot zvečer na Pungertu. Prišli so zaradi Devete dežele, pardon, mojstrice Andreje Peklaj.

P.S. Resnično fotografsko »oborožen« je bil le Milan Malovrh iz Foto kluba Tržič. Tokrat v vlogi kronista odprtja razstave in dogajanj. Njegovi lipicanci so bili zvečer že v hlevih.