Društveni foto potep – analogna tehnika
Fotografski aparat je orodje in samo podaljšek umetnice ali umetnika, ki fotografira. Maksima Janeza Marenčiča je bila, »Ni pomembno, kako je fotografija narejena, pomembno je, da je dobra.« Po drugi strani pa način izdelave posnetkov in nosilec, na katerega beležimo svet, nujno vpliva na to, kako pristopimo k fotografiji.
Pri društvu smo si zato zadali izziv, da stopimo malo bliže h koreninam fotografije in gremo slikat Kranj na film. Zato smo pobrskali po predalih, kleteh in podstrešjih, obrisali prah s starih fotoaparatov in šli na ulice. Večina nas je uporabila črnobel film ilford FP4 plus pri ISO 400. Poletni meseci so nam dali dovolj svetlobe za to občutljivost tudi v popoldanskih urah, hkrati pa smo dobili fin nivo zrnavosti.
Opremili smo se s pisanim naborom fotoaparatov, od takšnih, kjer je bilo treba nastaviti čisto vsako stvar ročno, pa do preddigitalnih tehnoloških čudes, ki znajo meriti in nastavljati sami. Zahvaljujoč enotnim standardom je pomen ISO, odprtosti zaslonke in časa osvetlitve enak za vse, zato smo tisti z elektroniko lahko pomagali onim brez, da so vseeno ujeli pravo količino svetlobe.
To, da rezultatov ni mogoče videti takoj, smo sprejeli in delali vsak po svojem okusu in navdihu. Nastalo je več tipično uličnih posnetkov, arhitekture ter poziranja drug drugemu. Našli smo tudi nekaj priložnostnih fotomodelov, ki so se v mesto namenile uživat v miru, ampak so vseeno sprejele pozornost gruče hecnih ljudi s fotoaparati.
Čisto brez zadreg in napak pa vseeno ni šlo. Ko ti naprava zatrjuje, da je zabeležila že 36 posnetkov, pa je mehanizem za napenjanje še vedno omogočil iti na naslednjo in naslednjo, je bilo jasno, da je nekaj narobe. 36 nikoli ujetih prizorov je dobra šola za to, da naslednjič preverimo, da so mali zobci na desnem valju, ki sprejme film, zares prijeli za film, ker se mora vrteti tudi mehanizem na levi. Isti mehanizem, ki ga na koncu uporabimo, da film previjemo nazaj. Žal pa nekaterim ni pomagalo niti to, saj je pri aparatu odpovedal navoj leče ali mehanizem zavesic, kar pa smo lahko videli šele na negativih.
V spodnji galeriji si lahko ogledate izbor naših fotografij, nastalih s prefotografiranjem negativov. Vaja razvijanja fotografij na papir v temnici nas namreč še čaka. Za povečavo klinite na sličico.