[singlepic id=186 w=300 h=300 float=right]O AVTORJU

Izidor Gašperlin, rojen leta 1963, je po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist, s specialističnim študijem  je pridobil naziv zakonski in družinski terapevt.  S  fotografijo se je pričel ukvarjati  leta 2005, bolj resno od leta 2008. Od 2009 je član FD Janez Puhar iz Kranja.

Fotografsko znanje je sprva pridobival preko knjig in spleta ter s sodelovanjem na spletnih portalih in forumih, kjer je tudi dosegel prve uspehe.  Na celoletnem natečaju spletne galerijee-fotografija.si  je osvojil naziv »e-fotograf 2010«. Na eni od najzahtevnejših svetovnih spletnih galerij 1x.com ima že blizu 40 objav.

Dobri odzivi in uspehi na spletu so ga spodbudili k resnejšemu ukvarjanju s fotografijo. Septembra 2010 prične s sodelovanjem na domačih in mednarodnih razstavah in salonih.  Na več kot 100 razstavah v 25 državah je  z okrog 120 fotografijami do zdaj zbral čez  600 sprejemov, skoraj vse na salonih najvišjega ranga pod pokroviteljstvom FIAP. Na njih je dobil skupaj 50 nagrad za 23 fotografij, od tega enkrat naziv »Best author«, 1 zlato, 5 srebrnih in 5 bronastih medalj, vse na mednarodnih razstavah najvišje prve stopnje po pravilniku FZS. Sodeloval je na štirihdruštvenih razstavah v Kranju, Zagrebu in La Ciotatu ter imel tri samostojne razstave.  Največ  razstavljenih in nagrajenih fotografij je s področja popotniške, pokrajinske in naravne fotografije.  V zadnjem času se avtor izraziteje usmerja tudi h konceptualni, razpoloženjski, športni, arhitekturni in »street« fotografiji.

ORAZSTAVI

Izidorjeva razstava je mozaik iz osemindvajsetih kamenčkov, ki tvorijo del slike življenja v današnjem hitrem času. Ustvarili smo čudovit virtualni svet. Perfekcija sodobnih človeških bivališč nas osupne in daje vtis, da živimo v pravljici. V resnici pa živimo v zlatih kletkah, sami in osamljeni. Poti so tudi po naši krivdi zavite in zapletene, čeprav imamo jasne in premočrtne cilje. V tekmovalnem okolju smo si sovražni in zavidljivi. Ustvarili smo veliko balasta, ki navdušuje samo prvi trenutek, kasneje pa mu moramo služiti. Namesto da bi si vzeli čas zase, počasi in neopazno izgubljamo pristnost in svobodo. Svet in druge gledamo grdo, a se vseeno še vedno oziramo za idoli. Ti ostajajo virtualni in nedosegljivi  v realnem svetu. Šele ko pobegnemo iz takega urbanega sveta, spet začutimo svobodo, a ta ni samoumevna in popolna. Vse poti nam niso odprte, lahko pa prosto iščemo svojo pot, se ustavimo in zamislimo in morda le najdemo – svojo pot na svetlo.

Sedem Izidorjevih zgodb, ki so me popeljale k zgornjemu razmišljanju, je rezultat njegovega fotografskega ustvarjanja v zadnjih dveh letih. To so fotografije, ki so zgovorne in tehnično dovršene. Čestitam mu za lepo razstavo in tako bogat izbor fotografij, da je z njimi lahko zaokrožil zgoraj opisano zgodbo.

Vasja Doberlet, mojster fotografije