[singlepic id=120 w=200 h=300 float=right] [singlepic id=121 w=200 h=300 float=right]

23. novembra 2011 smo v prostorih Gorenjskega glasa v Kranju predstavili širši javnosti novo knjižno delo Zarta ali Zarica, z nemara nekoliko romantično-tragičnim podnaslovom: Potopljena lepotica.

Predstavitev je organizirala in povezovala Dina Kavčič iz založbe Gorenjski glas. Za začetek so zaigrali Poljanski orgličarji, nato pa je imel uvodno besedo vodja kranjske območne enote Zavoda RS za varstvo narave Metod Rogelj. Povedal je, da je to delo pomembno ne le zaradi prikaza stanja v soteski Zarti nekdaj in sedaj, marveč tudi zaradi prihodnosti tega in podobnih občutljivih naravnih okolij, ki jih hoče človek spremeniti. Nastanek knjige, njeno vsebino in avtorje sta opisala urednika Tadeja Šubic in Jurij Kurillo. Ob tej priložnosti so si obiskovalci lahko ogledali tudi nazorne fotografije in ob koncu še videofilm Jurij Kurilla o usodnih spremembah, ki jih je »kranjski Veliki kanjon« doživel zaradi človekove sle po energiji.

Celo Kranjčanom manj znana naravna posebnost – konglomeratna soteska reke Save Zarta ali Zarica je nekdaj neokrnjena segala okrog 20 kilometrov od Čirč in Drulovke do Medvod. Najprej jo je »skrajšala« ali bolje rečeno potopila s svojim jezom hidroelektrarna v Medvodah (1953) in nato dokončno še hidroelektrarna v Mavčičah (1986). S takimi odločilnimi tehničnimi posegi so bili uničeni takratni biotopi tekočih voda, obrežni pa močno spremenjeni. Danes označujemo s prvotnim imenom zgolj 3 kilometre dolgo skalno sotesko od Drulovke do Jame na desnem savskem bregu, kjer se reka razlije v širno Trbojsko (ali Mavčiško) jezero.

Zaradi vsestranske pomembnosti te naravne znamenitosti smo z več strokovnimi sodelavci ustvarili knjižno delo, ki ga je s pomočjo podpornikov založil Zavod RS za varstvo narave z oddelkom v Kranju. Delo sta uredila avtor tega zapiska in Tadeja Šubic, ki sta prispevala  poleg drugih sodelavcev tudi svoja besedila, prvi tudi večino fotografij. Knjiga prinaša prispevke različnih piscev o geološkem poreklu soteske, o njenem nekdanjem in današnjem rastlinskem ter živalskem svetu pa tudi o nekdanjih in današnjih človeških skupnostih – ki so tu živele že v prazgodovini, kar dokazujejo arheološke izkopanine na skalnem pomolu Špiku iz zaključne faze mlajše kamene dobe, pet tisoč let nazaj. Najdbe si je sedaj mogoče ogledati na kranjski razstavi Železna nit v Gorenjskem muzeju.

To knjižno delo, izšlo junija 2011, je tudi zaradi svoje ekološke aktualnosti zaslužilo, da ga predstavimo širši javnosti.

JURIJ KURILLO

Ilustraciji:

Na sprednji strani platnic te knjige je videti sotesko po potopitvi, na zadnji pa pred potopitvijo.

Knjigo je mogoče kupiti na Zavodu RS za varstvo narave, območna enota Kranj, Planina 3. za 19 EUR.